Je na vidiku nova valutna vojna?

April 11, 2016 17:31

Z začetkom finančne krize pred desetimi leti, ko je že bilo jasno, da to ni kratkoročna recesija, so se centralne banke posameznih držav odločile za slabitev lastnih valut in s tem povečanjem izvoza, s tem bi se povečala proizvodnja ter odpirala bi se nova delovna mesta, kar bi doprineslo do ublažitve negativnih posledic krize in pomagalo gospodarstvo ponovno usmeriti v pravo smer.

Seveda pa izvoz ene države, nujno prinaša uvoz v ostale države, ki pa so lahko prav tako zašle v krizo, tudi te se lahko odločijo za iste ukrepe in sicer zmanjšanje uvoza in povečanje izvoza, kar je najlažje doseči z zmanjšanjem vrednosti lastne valute. Ena za drugo, so centralne banke praktično vseh najpomembnejših gospodarstev na svetu začele izvajati ukrepe, da bi zmanjšale vrednost svoji valuti glede na ostale najpomembnejše valute trgovinskih partnerjev. Takšno situacijo imenujemo valutna vojna in vedno prinašajo oscilacije valutnih tečajev.

Po nekaj letih in izvajanju radikalnih ukrepov v monetarnih politikah, kateri še niso bili nikoli v uporabi, se je kriza umirila, še vedno pa situacija ni odlična. Gospodarska rast je še naprej slaba, stopnja inflacije je že več let na neobičajno nizkih ravneh.

Centralna banka, ki se je v krizi prva odločila za vbrizgavanje ogromnih količin denarja v finančni sistem je bila ameriška centralna banka in po mnenju mnogih je prav zaradi tega ameriško gospodarstvo trenutno v najboljšem stanju. Kot je bilo pričakovati je prav ameriška centralna banka prva končala program vbrizgavanja svežege kapitala v finančni sistem, prav tako je že začela prva dvigovati obrestno mero, da bi tako preprečila hitro rast inflacije, ter da bi si pripravila prostor za delovanje v naslednji recesiji. Takšne poteze so prinesle hitro krepitev ameriškega dolarja glede na večino ostalih valut, tako je dolar danes od 10 do 20% vrednejši glede na euro, britanski funt in japonski jen, kot je bil pred tremi leti.

Pred nekaj meseci sta se evropska in japonska centralna banka odločili za še dodatno radikalno potezo monetrane politike – spuščanjem obretne mere v negativno območje, takoj se je v ameriški centralni banki pojavil strah, da bo v primeru nadaljevanja dvigovanja obrestne mere v ZDA, to povzročilo prenašanje ogromnih količin denarja v ZDA, kar bo prineslo krepitev dolarja in zmanjšanje ameriškega gospodarskega deficita. Na podlagi zadnjih rednih tiskovnih konfrenc Janet Yellen, predsednice ameriške centralne banke, lahko razberemo da ne bo prišlo do hitrega tempa dvigovanje obrestne mere kot se je sprva pričakovalo.

Rezultat tega je da je svet prišel v novo fazo valutne vojne. Cilji še vedno ostajajo isti – imeti šibkejšo valuto glede na svoje trgovinske partnerje in s tem stimulacijo izvoza in zmanjšanje izvoza, sedaj se to ne dosega več z uvajanjem ekstremnih ukrepov monetarnega popuščanja glede na ostale centralne banke, ampak s prestavljanjem odločitev o monetarni politiki. Rezultati takšne strategije bodo verjetno enaki – tiste centralne banke, ki bodo počasneje dvigovale obrestne mere si bodo zagotovile še nekaj let za obstanek šibke valute, kar bi moralo pomagati izvozu.

Analitiki Admiral Marketsa menijo, da bo takšen pristop vodenja monetarne politike še naprej pomenil veliko oscilacijo na valutnih trgih. Takšna obnašanja na valutnih trgih pa prinašajo na eni strani veliko tveganje in ob tem tudi možnost zaslužka tistim, ki so aktivni na valutnih trgih.

Za Admiral Markets:

Josip Kokanović, mag. oec.

Analitik