Američani, Evropejci, Japonci in Kitajci se strinjajo - gospodarske razmere niso dobre!
Potem ko so vodilne centralne banke na svetu v zadnjih dveh letih naredile optimistične napovedi za gospodarske razmere in celo napovedale dvig obrestnih mer, da bi ohladile pregreto gospodarstvo, so se razmere nedavno spremenile.
Evropske in japonske centralne banke so na rednih tiskovnih konferencah, ki so se odvijale prejšnji teden, opozorile, da lahko tveganja povzročijo upočasnitev svetovne gospodarske rasti. Japonci so kot glavno tveganje navedli trgovinsko vojno med ZDA in Kitajsko, medtem ko se je ECB osredotočila na negotovosti glede Brexita.
Japonska centralna banka je napovedano stopnjo inflacije za leto 2019 znižala z 1,4% na 0,9%, medtem ko je Mario Draghi iz ECB dejal, da bo, če se bo gospodarska rast tako počasna, trajala dlje, da bi dosegli želeno 2%. V prevodu, ne bo hitenja z zvišanjem obrestnih mer.
Kitajska centralna banka je ohranila svojo referenčno obrestno mero od rekordne leta 2015 na rekordno nizki ravni 4,35%, v januarju pa je že dvakrat znižala stopnje obvezne rezerve za poslovne banke. Na ta način si namerava zagotoviti še dodatnih 1,5 bilijona juanov, kar naj bi povečalo gospodarsko rast.
Britanska centralna banka je prav tako v nesrečnem položaju in nihče ne pričakuje dviga obrestnih mer, dokler ne bo rešen problem Brexita.
Hkrati so zdaj gospodarske razmere v Združenih državah zelo dobre, toda iz napovedi vodje centralne banke ZDA, se to na koncu lahko spremeni. Na srečanju, ki bo potekalo v to sredo, se bodo v tej državi odločalo o referenčnih obrestnih merah in večina analitikov pričakuje, da do spremembe ne bo prišlo. Špekulanti in vlagatelji na finančnih trgih imajo še bolj pesimistične napovedi - verjamejo, da ni verjetnosti naraščanja obrestnih mer v tem ciklu. Zato so v petek množice investitorjev začela prodajati ameriški dolar, ki je oslabljen glede na vse druge pomembnejše valute na svetu.
Hkrati je prišlo do rahlega povečanja cen delnic in neobičajnega velikega zvišanja cen zlata in srebra. V enem dnevu je zlato poraslo za 1,7%, srebro pa kar za 2,8% in je zdaj na najvišji ravni v zadnjih 6 mesecih. Razlog za zanimanje po plemenitih kovin, v primerih ko centralne banke sproščajo monetarno politiko je logičen. Namen zniževanja obrestnih mer je doseči večjo stopnjo gospodarske rasti in inflacije, kar pomeni, da bo obstoječi denar manj vreden.
Zaradi relativno stabilne količine zlata in srebra, ki je na voljo človeštvu, te kovine dolgoročno ohranjajo boljšo kupno moč od papirja / digitalnega denarja, zato se cena ob vsaki krizi povečuje.
Če se omenjena tveganja pokažejo za resnična ali pa pride do recesije iz kakšnega drugega razloga, je verjetno, da se bodo cena delnic še naprej zniževale, prav tako vrednosti kapitalskih investicijskih skladov. V tem scenariju bo prišlo tudi do padca cen nafte, ki je v zadnjih letih postala zelo priljubljen instrument za trgovanje med malimi vlagatelji.
Glede na razmere bodo vsi udeleženci na finančnem trgu pozorno spremljali tiskovno konferenco ameriških zveznih rezerv, ki bo potekala v sredo ob 20.30, tako da je realno pričakovati znatna kratkoročna gibanja tečaja dolarja in spremembe vrednosti delnic, nafte in plemenitih kovin.
Josip Kokanović, mag. Econ.
Analitik
Opomba: Navedene napovedi so edino avtorjevo mnenje in niso investicijsko svetovanje. Vsaka odločitev o nakupu ali prodaji določenih finančnih instrumentov mora biti samo vaša in uporabiti analizo Admiral Market samo za informacije in izobraževanje na finančnih trgih.
